Sostarševstvo – uravnoteženo skrbništvo

Število težkih razvez, takih kjer se starša sama ne moreta dogovoriti o tem, kdo naj bi vzgajal in skrbel za skupne otroke, kljub novemu Družinskemu zakoniku (ali pa ravno zaradi njega), raste. Taki ločitveni postopki praviloma trajajo več let (6+) in so enormno psihično in finančno breme za starše. Pomenijo tudi zdravstveni problem za otroke, s trajnimi posledicami. DOOR predlaga, da se Družinski zakonik nadgradi z novo ločitveno paradigmo – Sostarševstvom, ki te probleme odpravlja.

Sostarševstvo – uravnoteženo skrbništvo, vsebuje 6 elementov:

  1. V Družinski zakonik uvaja definicijo »Največje koristi otrok, ki je – usklajena glede na mnenje psihologov, razvojnih psihologov, zdravnikov, antropologov, sociologov,…: uravnotežen stik otrok z obema staršema tudi po razvezi”. Danes se v razveznih postopkih veliko časa (let!), za vsak starševski par posebej, za vsakega otroka posebej,… porabi ravno za ugotavljanje največje koristi otrok. Skrajno neresno se nam zdi o tem na sodiščih spraševati mladoletne otroke; po tem, ko se o tem nista mogla niti s pomočjo odvetnikov dogovoriti starša, uskladiti izvedenci in odločiti sodnica. Če otroka ne sprašujemo ali bi hodil v šolo, ali bi na kolesu nosil čelado,… ga ne bomo niti tega ali bi odraščal z obema staršema. O tem smo se zedinili odrasli in strokovnjaki.
  2. V primeru razveze sta oba starša še naprej dolžna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo; a priori sodna odločitev, četudi je eden od staršev proti. Vzgoja otrok ni zgolj pravica, je tudi dolžnost starša. Če kateri od staršev ne razume potrebe svojega otroka tudi po drugem staršu, se mu s sodno odločbo lahko zmanjšuje njegov čas preživet z otrokom. Na drugi strani pa povečuje denarni prispevek v skupno starševsko blagajno. Ta ukrep deluje tudi kot varovalka (#1). Ob sedanji ureditvi ima starš, ki mu otroci niso zaupani v vzgojo in varstvo, težave celo – pri komunikaciji z otrokovim osebnim zdravnikom, – pri obisku govorilih ur, – pri spremljavi otroka na prostočasnih aktivnostih ipd. Predlagamo pripravo protokola.
  3. Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na obvezni program izboljšave medstarševske komunikacije. Sodne dvorane so najmanj primeren prostor za razreševanje partnerskih težav. Praviloma je zanje nujno strokovno, celo terapevtsko razreševanje nepredelanih vzorcev iz primarnih družin. Ti so praviloma globoki, dolgotrajni in težko v celoti rešljivi.  Z mediacijo, ki jo danes predvideva Družinski zakonik, pa sploh ne. Opozarjamo tudi, da morajo terapevti med izvajanjem programov imeti možnost sodelovanja s sodišči. Sodišča morajo dobiti povratno informacijo o tem ali nek starš razume potrebo skupnih otrok po kvalitetnem stiku tudi z drugim staršem in dolžnost drugega starša vzgajati svoje otroke. Če je ne razume, se njemu zmanjšuje čas preživet z otrokom, ter sorazmerno povečuje njegov finančni vložek v skupno starševsko blagajno. To se nam zdi tudi primerna varovalka (#2) za morebitni dvom v uspešnost takih programov.
  4. Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva, in jih sankcionirati. Preko njih se starš namreč z lahkoto lahko izogiba največji koristi otrok. Posledica njegove, praviloma njene, prijave nasilništva pogosto vodi v izdajo začasne odredbe prepovedi stika starša, praviloma očeta, z otrokom. Prepoved pogosto postane relativno trajna. Razumemo in podpiramo zakonsko možnost, da se na ta način ščiti morebitna žrtev a ugotavljanje resničnosti prijave mora biti absolutno prioritetno in hitro! In lažna prijava sankcionirana, kar bo varovalka (#3), da se lažne prijave prenehajo. Na ta žgoči problem so opozorili tudi že nekateri odvetniki (vir: izjava odvetnice Simone Marko, Odmevi, 29. 3. 2018) in celo sodnice (vir: Dnevnik 28. 11. 2009, intervju s sodnico Marijo S. Novak). Tudi na to, da jih svojim strankam pogosto svetujejo odvetniki. O tem žal molči odvetniška zbornica, Urad varuha človekovih pravic in tožilstvo. Ne poznamo niti enega primera, da bi se lažna prijava nasilništva v Sloveniji sankcionirala. To je dober motiv za nadaljevanje take izprijene prakse.
  5. Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo. Za njih je vsako pojavljanje na sodiščih, policiji, žal tudi na csd, travmatično. Njihovo izjavljanje o tem pri kateremu staršu bi bili raje, je pogosto odvisno od dnevne situacije odnosa s staršem. Je tudi podlaga za kasnejše hude občutke krivde. Praviloma so tudi žrtve PAS in s posledicami podobnimi Štokholmskemu sindromu.  S tem bi kršili tudi Konvencijo o otrokovih pravicah. Poleg osnovne dikcije v KOP, je za ta namen potrebno upoštevati tudi njene dodatke in komentarje: CRC, General Comments n.:12 (2009). Predvsem člene 21, 22 in 23, ki opozarjajo na to, da mora biti otrokova volja svobodna in ne predmet manipulacij, nasilništva ali drugih uplivanj. Sindrom PAS pa vse to je. Otroci so na slovenskih sodiščih sicer pogosto, nekateri celo deset in večkrat, sogovorniki sodnic, policije, delavcev na csd. Za njih je to izredno travmatična izkušnja, pa čeprav je opravljena v »otroku prijazni sobi« napolnjeni s plišastimi igračami in podobami Disneyjevih junakov na stenah.
  6. Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna. Vanjo v enakih deležih prispevata oba starša. Finančne potrebe otrok se določijo za vsako starost posebej, lahko upoštevajo tudi standard staršev, in predstavljajo obvezni minimum, ki ga posamezni starš mora prispevati (podobno t.i. nemškim/düsseldorfskim tabelam). Iz dosedanje sodne prakse je razvidno, da se danes preživnina pogosto uporablja za izsiljevanje, kazen,…in dodatno podaljšuje in še draži sodne postopke. Predstavlja tudi problem diskriminacije in finančnih anomalij (zmanjševanje posojilne sposobnosti za plačnika/co, prištevanje preživnin v dohodek za prejemnico/ka ipd.).
Posted in Uncategorized | Comments Off on Sostarševstvo – uravnoteženo skrbništvo

STA – Ministrstvo za pravosodje: “Je Sostarševstvo rešitev?”

Predstavniki očetov za uravnoteženo skrbništvo, pravosodno ministrstvo za preučitev možnosti (tema)
pripravila Polona Šega


Ljubljana, 29. junija – Na ministrstvu za pravosodje predlagajo, da se strokovno preuči možnost, da bi bilo sostarševstvo primarna oblika vzgoje in varstva otrok po razvezi staršev. Prav tej rešitvi so naklonjeni v Društvu za otroke, očetovstvo in resnico Door, saj bi se s tem lahko po njihovem mnenju izognili dolgim in dragim razveznim postopkom.
Sostarševstvo, ki ga je treba po mnenju društva vključiti v družinski zakonik kot prvo izbiro sodišča, razumejo kot uravnoteženo skrbništvo. Temu pa naj bodo podrejene ostale aktivnosti sodišča, denimo obvezna vključenost staršev brez poznavanja največje koristi otroka v terapevtski program, umik otrok iz razveznih postopkov in uvedba skupne starševske blagajne namesto preživnin.

Uvedba sostarševstva bi lahko pomembno skrajšala razvezne postopke, ki so v nekaterih primerih celo diskriminatorni do očetov, menijo v društvu. Za pripravo rešitev predlagajo ustanovitev medresorske skupine s predstavniki društva, ministrstev za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za zdravje in za pravosodje, vrhovnega sodišča in Odvetniške zbornice Slovenije.

Tudi pri varuhu človekovih pravic zaznavajo težave pri stikih

Tudi pri varuhu človekovih pravic zaznavajo težave na področju izvajanja stikov, ko se stiki, ki so določeni sodno, lahko tudi s sodno poravnavo med staršema, ne izvajajo na določen oz. dogovorjen način. Menijo pa, da to ni posledica zakonske ureditve, ampak ravnanj enega od staršev. Če se takšni stiki ne izvajajo, se izvajajo izvršbe kvečjemu s prisiljevanjem, torej z grožnjo z denarno kaznijo oziroma njenim izrekanjem, in tudi s kazenskim pregonom v primeru neizvajanja stika, so navedli za STA.

Po varuhovem vedenju se odločbe o stikih nikoli ne izvajajo z državno intervencijo v smislu fizičnega prevzema otroka in njegove odvedbe na stik, kar bi ga lahko spravilo v stisko. Takšna možnost izvajanja stikov je zakonsko sicer dopuščena, a v praksi ni takšnih primerov, ugotavlja varuh.

Kozlovičeva ni prezrla predloga društva

Medtem ko je po mnenju vrhovnega sodišča področje skupnega starševstvo v družinskem zakoniku že urejeno in tako nimajo predlogov za njegovo spreminjanje, je ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič na srečanju z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem 22. junija predlagala, da se v nadaljevanju strokovno preučijo možnosti glede stikov z otroki, predvsem možnost, da bi bilo sostarševstvo primarna oblika vzgoje in varstva otrok po razvezi staršev.

Na ministrstvu za delo pa pojasnjujejo, da je družinski zakonik iz leta 2017 spremenil ureditev glede zaupanja otrok v vzgojo in varstvo obema staršema. V 138. členu namreč določa, da se morata starša, ki ne živita ali ne bosta več živela skupaj, sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumeta se lahko denimo za skupno varstvo in vzgojo otrok, za rešitev, po kateri so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev, ali za rešitev, po kateri so eni otroci pri enem in drugi pri drugem staršu, so navedli za STA.

Če se starša sama ne sporazumeta o tem, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji. Če se še vedno ne moreta dogovoriti, o tem odloči sodišče. Družinski zakonik tako drugače kot prej veljavna zakonodaja sodišču omogoča, da odloči o t. i. skupnem starševstvu tudi v primeru, ko med staršema ni sporazuma o tem, so poudarili.

Zakonik je po oceni ministrstva na področju sostarševstva prinesel spremembo, ki občutno bolj odpira možnosti za dodelitev skupnega starševstva.

Spremembe zakonika trenutno še niso v načrtu, saj se v celoti uporablja šele od 15. aprila lani, navajajo na ministrstvu za delo, kjer spremljajo njegovo uresničevanje. Po potrebi pa bodo na podlagi analize in pripomb pripravili morebitne popravke.

Protokol poteka izvršb v pripravi

Vrhovno sodišče medtem pripravlja protokol poteka izvršb. Že ob uveljavitvi družinskega zakonika 15. aprila 2017 so v sodstvu namreč zaznali, da je prav prisilna izvršba odločb za otroke lahko zelo travmatičen dogodek. Od samega začetka so po njihovem zagotovilu za STA predlagali različna izobraževanja za strokovnjake, ki so vpleteni v postopek odvzema otrok.

Center za izobraževanje v pravosodju je tako lani organiziral medinstitucionalni posvet o postopkih pri odvzemu otroka. Namen posveta je bil poiskati takšen način za prisilno izvršbo odločbe o odvzemu otroka po zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki bo za otroka čim manj boleč, a bo hkrati upošteval strokovne standarde udeležencev v postopku.

Na pobudo udeležencev posveta je vrhovno sodišče med prednostne naloge na področju družinskega sodstva uvrstilo tudi pripravo interdisciplinarnega protokola za vodenje postopkov pri prisilni izvršitvi odločb o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo. Protokol bi vseboval nezavezujoče dobre prakse, ki bi bile udeležencem v pomoč pri načrtovanju in neposredni izvedbi teh postopkov.

Interdisciplinarna delovna skupina za pripravo osnutka protokola je maja že začela z delom.

Posted in Uncategorized | Comments Off on STA – Ministrstvo za pravosodje: “Je Sostarševstvo rešitev?”

Izvršbe stikov niso prava pot zaščite največje koristi otrok

Od implementacije Družinskega zakonika se je število izvršb stikov skoraj potrojilo! Prej v povprečju med 30 in 40 letno. V zadnjem letu 94! Potrojilo se je trganje otrok iz naročja starša! In prav vse razvezne sodbe se glasijo, da potekajo v največjo korist otrok (?). Kot rešitev Vrhovno sodišče pripravlja protokol poteka izvršb. Ocenjujemo, da to ni prava pot. Potrebujemo novo razvezno paradigmo, ki bo zmanjšala travmatičnost, dolžino, strošek razvez, število izvršb in ne zgolj priprave protokol puljenja otroških rok.

V DOOR kot rešitev ponujamo uzakonitev Sostarševstva – Uravnoteženega skrbništva, kot prvega izbora ob razvezi. Najprej je potrebno v Družinskem zakoniku definirati največjo korist otrok ob razvezi. Ta je lahko zgolj: Uravnoteženi stiki z obema staršema tudi po razvezi. Ob veljavnem Kazenskem zakoniku seveda. Otrok za svoj razvoj (čustven, telesen, socialen, intelektualen, družben,…) potrebuje aktivno prisotnost obeh staršev. V Družinski zakonik je potrebno vključiti paradigmo, da je Uravnoteženo skrbništvo (Sostarševstvo) prvi izbor sodišča. Njemu so podrejene ostale zakonsko določene aktivnosti sodišča:

– obvezna terapevtska aktivnost za starša, ki ne razume(ta) otrokove največje koristi,

– dosledno preganjanje lažnih ovadb nasilništva,

– umik otrok iz razveznih postopkov

– in uvedba skupne starševske blagajne namesto preživnin.

Uvedba Sostarševstva lahko skrajša razvezne postopke na zgolj 3 mesece. Podobno kot v t.i. Konsenzualnem modelu (Nemčija, Belgija, Švica,…). V Sloveniji danes pogosto trajajo preko 6 let. Letni strošek razveznih postopkov (odvetniki, izvedenci) znaša okoli 10,000 eur letno. Razvezni postopki neredko prenehajo, ko enemu staršu zmanjka denarja zanje ali pa otroci dočakajo polnoletnost pred njihovim zaključkom. Dolgi razvezni postopki, kot ena najhujših življenjskih traum, so nenazadnje intenzivna in dolgotrajna grožnja zdravju, tako za otroke kot za starše.

V DOOR predlagamo ustanovitev medresorske skupine (MDDSZ, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče, Odvetniška zbornica, NVO DOOR), da pripravi rešitev za dolgoletne, drage in diskriminatorne razvezne postopke.

Posted in Uncategorized | Comments Off on Izvršbe stikov niso prava pot zaščite največje koristi otrok

Mučni odvzemi otrok staršem – znak sistemske in strukturalne napake sodno socialnega (SS) sistema

Odprto pismo

Spoštovana gospa Lilijana Kozlovič, Ministrica za pravosodje

Spoštovani gospod Janez Cigler Kralj, Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Spoštovani gospod Tomaž Gantar, Minister za zdravje

V zadnjih treh dneh mediji poročajo o Mučnem odvzemu treh otrok materi. Gre za dogodek, ki se v državi z dobrim sodno socialnim sistemom in primerno zakonodajo, nebi mogel dogoditi. Dogodek, kjer mati opisuje grozljivo situacijo izvršbe, ko so izvršitelji 4 ure trgali 3 mladoletne otroke iz njenega naročja in jih nato predali očetu. V konkretnem primeru poznamo tudi očetovo verzijo istih dogodkov. Verjetno ne boste presenečeni, če ugotovimo, da se zgodbi (in razlogi, ki so vodili do opisanega zaključka) precej razlikujeta. Nismo ne Bogovi, ne sodniki, da bi sodil, kdo od njiju ima prav ali kaj se je v resnici dogajalo. Z lahkoto pa ugotovimo, v kateri vsebini sta zgodbi obeh staršev popolnoma enaki: opisujeta grozovito stisko, strah, grozo, trpljenje, jok, kričanje,…njunih otrok ob tem dogodku. In krivdo za ta in podobne dogodke, ko se otroci trgajo iz naročij očetov, nosi izključno slab sodno socialni (SS) sistem. 
Če preskočimo ugotovitev, da so mediji o tem dogodku poročali, zaradi tega, ker je “lastnik ugriznil psa” in ne obratno (v slovenski SS praksi so otroci skoraj izključno dodeljeni materam in ne očetom), moramo ugotoviti, da Družinski zakonik ne ponuja primernih rešitev za podobne primere oz. ne ponuja postopkov, da se to sploh nebi moglo zgoditi. Poznamo pa jih v DOOR in smo jih že 7. marca 2017predstavili tudi v Parlamentu
Rešitev se imenuje Sostarševstvo – Uravnoteženo skrbništvo kot prvi in najboljši izbor ob razvezi.
Sodne odločbe, ki vsebujejo določitve o tem, kateremu staršu se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo in kateremu se določijo zgolj stiki, se sklicujejo na največjo korist otrok. Problem je, ker Družinski zakonik sploh ne postavlja definicije, kaj je to največja korist otrok! Zelo pogosti so primeri, ko se o tem ne moreta sporazumeti starša, pri tem jima niso v pomoč pridobitni odvetniki, o tem postavita dva različna sodna izvedenca praviloma dve različni mnenji, strokovne odločitve tako ne more sprejeti niti sodnica in zato na koncu o tem sodišče sprašuje mladoletnega otroka!!! V razveznih postopkih pa so otroci praviloma žrtve odtujitvenega sindroma (Parental Alienation Syndrome), hude oblike čustvenega nasilja. Žrtve psihičnega nasilja, ki v tem kontekstu sploh nebi smeli nastopati na sodišču, tudi po Konvenciji o otrokovih pravicah (CRC, General Comments n.:12 (2009), členi 21, 22 in 23).
Prva stvar, ki jo očitamo Družinskem zakoniku je torej, da ne postavlja definicije največje koristi otrok ob ločitvi. V DOOR smo jo definirali s pomočjo strokovnjakov: psihologov, antropologov, sociologov in socialnih delavcev (ter mednarodnih organizacij): To so uravnoteženi stiki z obema staršema tudi po razvezi. Za ta namen smo pripravili novo paradigmo ločitvenih postopkov: t.i. Sostarševstvo (Uravnoteženo skrbništvo). V DOOR predlagamo Uravnoteženo skrbništvo kot prvi in najboljši način ureditve varstva in vzgoje otrok ob morebitni ločitvi. Ne gre za promoviranje ločitev, gre za njihovo ureditev, takrat ko ni druge rešitve. 

Sostarševstvo v razvezne postopke uvaja 5 izhodišč:

  • V primeru razveze sta oba starša še naprej obvezna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo (a priori sodna odločitev).
  • Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na program izboljšave med-starševske komunikacije/terapije (strokovna možnost razreševanja nekompatibilnih vzorcev iz primarnih družin).
  • Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva.
  • Otroci, v razveznih postopkih ne sodelujejo. 
  • Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna.

Uveljavljanje Sostarševstva bo zelo verjetno povzročilo odpor pri tistih, ki jim dolgoletn razvezni postopki predstavljajo poslovno priložnost. Strošek za odvetnika posameznega starša letno stane okoli 10.000 eur. Sostarševstvo bi sedaj 6 in več let dolge razvezne postopke, skrajšalo na zgolj 3 mesece. Občutek imamo tudi, da razvezni postopki danes potekajo diskriminatorno. Diskriminatorne sodne odločbe pa so garancija za dolgoletne sodne postopke. 
Danes se starša v razveznih postopkih postavlja v položaj, da se morata prerekati in boriti za nekaj, kar je nedeljivo – skupne otroke. Ob tem se lahko spomnimo Salomonove sodbe, kateri starš bo popustil?

Predlagamo ustanovitev medresorskega telesa, ki bi opisano problematiko rešilo. V njem smo pripravljeni sodelovati. Izkušenj imamo na žalost dovolj.

Posted in Uncategorized | Comments Off on Mučni odvzemi otrok staršem – znak sistemske in strukturalne napake sodno socialnega (SS) sistema

Problem stikov v času covid19 so le vrh ledene gore, pismo Vrhovnemu sodišču RS z dne 7. 4. 2020

Spoštovani mag. Damijan Florjančič, predsednik Vrhovnega sodišča

Z zanimanjem smo prebrali objavo Vrhovnega sodišča glede izvajanja stikov v časju covid19 z dne 6. 4. 2020.

Pozdravljamo vaše priporočilo, da se neposredni stiki s staršem, pri katerem otrok ne živi, za čas epidemije ne preprečujejo, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, ki jih uvrščajo v posebej ranljivo skupino. Razumemo, da gre za “načelni napotek”: O vsem pa vendarle odločajo sodišča, na podlagi okoliščin. In tu se zaplete do te mere, da je vaša zagotovo dobronamerna objava, na žalost brez uporabne vrednost za starše, ki uveljavljajo pravico do stikov. Še posebej za tiste, ki so že do sedaj imeli težavo uveljavljati pravico do stikov s svojimi otroci. In teh je res veliko. V našem društvu DOOR smo praktično vsi v podobnem položaju.

DOOR združuje hotenja nekaj tisoč staršev in otrok.

V DOOR torej ugotavlajmo, da je bilo izvajanje stikov mnogokrat problematično že pred Odredbo o omejevanju stikov (Odredba), saj njihovo kršenje v sodni praksi praktično ni kaznivo. Zgolj če je zlonamerno, kar pa se praviloma ne ugotavlja. Odredbo lahko razumemo tudi kot napoved novih sodnih postopkov, zahtev po izvršbah, nepotrebnega kreganja staršev za nekaj, kar fizično ni deljivo, dodatnega stroška za pravdanje, ki si ga mnogi starši po večletnem pravdanju za otroke ne morejo več privoščiti, saj jim denarja enostavno zmanjka. Postopki ugotavljanja kaj je v največjo korist otrok, na kar se praviloma sklicujejo sodbe, nebi smela biti odvisna od materialnega stanja enega ali drugega starša. Poziv Ministrstva za pravosodje in drugih strokovnih služb, tudi nekaterih odvetnikov je v teh dneh bil, da o stikih odločajo sodišča na podlagi največje koristi otroka. Slednje naj bo izhodišče za nadaljevanje spodaj.


V Družinskem zakoniku je besedna zveza največja korist otrok najpogostejša besedna zveza in je uporabljena nekaj 10-krat. Ključni problem pa je, da je zakon sploh ne definira. Med tem ko stroka: razvojni psihologi, klinični psihologi, zdravniki, antropologi,… v Sloveniji in svetu trdijo, da je to uravnotežen stik otrok z obema staršema tudi po razvezi. Če zakon ne definira največje koristi otroka je torej naivno pozivati sodišča, da naj se nanjo sklicujejo. V tem primeru je namreč prepuščena dnevni in pogosto nestrokovni oceni posamezne sodnice/ka. Sodnice/ki so strokovnjaki za pravno področje in od njih ne moremo pričakovati poglobljenega znanja razvojne psihologije. Sklicevanje na pomoč sodnih izvedencev se v praksi pokaže kot neustrezno. Različni izvedenci podajajo o istem primeru različna mnenja v različnih časovnih obdobjih, podaljšujejo že tako dolge sodne postopke in jih že tako drage še dražijo. Razvezni postopki v Sloveniji pogosto trajajo 6 let in več, ter posameznega starša na leto stanejo približno 10.000 Eur. V vsem tem času pa so otroci praviloma žrtve psihičnega nasilja v smislu odtujevanja s strani starša kateremu so zaupani v varstvo in skrb, ki ga stroka pozna kot Parental Alienation Syndrome (PAS). Razvezni postopki s tem postajajo tudi izrazit zdravstveni problem otrok. Iz tega je razvidno, da v Sloveniji potrebujemo drugačno paradigmo razveznih postopkov. 

Mi rešitev vidimo v uvedbi Uravnoteženega skrbništva (Sostarševstvo), kot prvemu izboru in ne zgolj kot sramežljivomožnost (138. člen Družinskega zakonika). Predstavitev “Uravnoteženega skrbništva” je v zavihku Dokumenti.

V dokumentu “Uravnoteženo skrbništvo” je omenjen tudi strokovni posvet Otrok pred sodiščem, ki ga je 21. 10. 2008 organiziralo prav Vrhovno sodišče. Želimo si, da bi probleme, na katere vas je takrat v svojem referatu opozorila Varuhinja človekovih pravic, po 12ih letih vendarle pričeli reševati.

Posted in Uncategorized | Comments Off on Problem stikov v času covid19 so le vrh ledene gore, pismo Vrhovnemu sodišču RS z dne 7. 4. 2020

Zahtevamo drugačno paradigmo ločitvenih postopkov!

Ločitveni postopki se realno lahko končajo v vsega 3 mesecih. Tako nas učijo sodne ločitvene prakse v Nemčiji, Belgiji, Danski,… Odgovor na vprašanje Zakaj ločitve v Sloveniji trajajo 6+? let pojasnjuje film Swoon goose (vredno ogleda!). Seveda obstajajo razlike med ameriško in slovensko zakonodajo, a dejstvo, da smo starši za odvetnike v prvi vrsti poslovna priložnost, ostaja enako. Dlje kot sodno socialni (SS) postopki trajajo, dalj časa lahko odvetniki  izstavljajo račune za opravljano delo. Obsojamo izrabo najiskrenejših čustev do lastnih otrok za neetične zaslužke! Ločitve pri katerih se starša borita za stike s svojimi otroki, so čustveno izredno intenzivna in s trajnimi posledicami (za otroke in starše). Še posebej, če je med trajanjem postopkov otežen ali celo onemogočen kvaliteten stik otroka z enim od staršev. Država tega nebi smela dovoliti ali celo omogočati. Zakaj naj bi se starša sploh borila za nekaj, kar je od obeh, kar je nedeljivo?! Zahtevamo drugačno paradigmo ločitvenih postopkov. Táko, ki predvideva uravnoteženo skrbništvo, kot prvi in najbojši izbor. Táko kot jo napredne evropske države že poznajo. Diskriminiranost očetov (ali mater) posledično pomeni tudi podaljševanje SS postopkov, zato obsojamo tudi izjavo Varuha človekovih pravic Petra Svetine v Reporterju (46, 2019), ki diskriminacijo zanika, saj s tem zanika opisani problem. In se sprašujemo Zakaj ga zanika? Koga s tem ščiti. Otrok zagotovo ne!

Posted in Uncategorized | Comments Off on Zahtevamo drugačno paradigmo ločitvenih postopkov!

Koga ščiti Peter Svetina z zanikanjem diskriminacije v razveznih postopkih?

Varuh človekovih pravic je v Reporterju (2019, 46) izjavil, da očetje v razveznih postopkih niso zapostavljeni. Pri tem se je skliceval na raziskavo, ki je bila narejena nestrokovno in glede na javno predstavitev leta 2015 na Pravni fakulteti, namerno zavajajoče. Na izredno malem vzorcu (95), in še ta je bil pred tem nestrokovno filtriran. Iz podatkov Statističnega urada RS pa vidimo, da je, recimo leta 2017 od 69.871 prejemnikov preživninskih zahtevkov kar 59.104 mater in le 7.565 očetov. Zakaj Peter Svetina zavaja javnost in koga želi s tem zaščititi? Diskriminatornost razveznih postopkov vodi v dolgoletna pravdanja na sodiščih. Veliko očetov se preneha pravdati takrat, ko jim zmanjka denarja. Od dolgoletnih postopkov na sodiščih imajo največjo korist odvetniki, še posebej tisti, ki delujejo neetično. Večina zaposlenih na vodilnih mestih v Uradu varuha so pravniki. Je to povezano? Otroci, ki med razveznimi postopki pogosto ostajajo brez ustreznega stika z očetom, tako postajajo njihov kanon futr!

Posted in Uncategorized | Comments Off on Koga ščiti Peter Svetina z zanikanjem diskriminacije v razveznih postopkih?

Javni poziv Varuhu človekovih pravic

Spoštovani Varuh,

Danes je Dan otrokovih pravic, ki obeležuje podpis Konvencije o otrokovih pravicah. Varuh je strokovni posvet napovedan za 11. 11. 2019 in posvečen ravno 30 letnici KOP  odpvedal z navedbo posledic in ne razlogov za njeno odpoved in s tem dejanjem vrgel senco dvoma na svojo osnovno funkcijo varovanja človekovih pavic. Tudi otroci so ljudje, mar ne?! Zato Vas pozivamo, da objavite razloge za odpoved strokovnega posveta, kjer naj bi društvo DOOR predstavilo predlog za skrajšanje dolgoletnih razveznih postopkov, ki so danes sramotno dolgi (6 in več let) in zelo škodljivi za zdravje otrok. Ob tem se sprašujemo ali ima kdo mogoče korist od dolgoletnih razveznih postopkov?
Posted in Uncategorized | Comments Off on Javni poziv Varuhu človekovih pravic

Česa se bojijo predstavniki SS okolja?!

Objavljamo referat: Brdo11.11.2019, ki naj bi ga predsednik DOOR predstavil na strokovnem posvetu v organizaciji Varuha človekovih pravic 11. 11. 2019 na Kongresnem centru Brdo. Za ležje razumevanje si poglejte tudi tekst Uravnoteženo skrbništvo.  Strokovni posvet je Varuh zaradi pritiska predstavnikov sodno socialnega (SS) okolja odpovedal, ker DOOR ni želel odstopiti od svoje predstavitve. Česa so se ustrašili tisti, s katerimi bi si oder in mikrofon delil predsednik DOORa, si lahko pogledate in presodite sami. Dejstvo je, da že 10 let vsi (vključno z Varuhom) vedo, da se slovenski otroci ob ločitvah svojih staršev, množično mečejo v prepad odraščanja brez enega starša. Bojijo se torej resnice!

Posted in Uncategorized | Comments Off on Česa se bojijo predstavniki SS okolja?!

Kaj je pravi razlog škandalozne odpovedi strokovnega posveta ob 30-letnici KOP v organizaciji Varuha človekovih pravic

DOOR organizira  tiskovno konferenco, na kateri bomo poskušali pojasniti zakaj je Urad Varuha človekovih pravic (Varuh) odpovedal strokovni posvet “Odtujevanje otrok: med otrokovo željo in koristjo”, ki je bil predviden 11. 11. 2019 na kongresnem centru Brdo.
Tiskovna konferenca bo v soboto 9. 11. 2019 s pričetkom ob 11:00 v prostorih MOL na Štefanovi 11 v Ljubljani. Pred pogovorom o resničnih razlogih za odpoved bomo predstavili model Sostarševstva (Iztok Ivančič), ter Konsenzualni model (sodnica Marie-France Carlier). Oba modela skrajšujeta razvezne postopke na zgolj nekaj mesecev in se sprašujemo ali je ravno to razlog za pritisk na Varuha, da odpove strokovni posvet. Razvezni postopki v Sloveniji praviloma trajajo 6 let in več in tako pomenijo dolgoletne redne in visoke zaslužke za nekatere “strokovne” udeležence v teh postopkih.
Na tiskovno konferenco smo povabili tudi gospoda Petra Svetino, Varuha človekovih pravic.

Posted in Uncategorized | Comments Off on Kaj je pravi razlog škandalozne odpovedi strokovnega posveta ob 30-letnici KOP v organizaciji Varuha človekovih pravic