Ločitveni postopki na sodiščih so praviloma večletni, dopuščajo veliko prostora lažnim ovadbam in posledično pomenijo odtujitev otrok od posameznega starša. Otroci za celostno in zdravo odraščanje potrebujejo uravnotežen stik z obema staršema, zato je taka sodna praksa nedopustna.
Rešitev je sprememba zakonodaje, ki zapoveduje „a priori“ skupno skrbništvo. – Sostarševstvo.
Sostarševstvo v razvezne postopke uvaja 5 zahtev:
- V primeru razveze sta oba starša še naprej obvezna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo (a priori sodna odločitev).
- Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na program izboljšave medstarševske komunikacije.
- Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva.
- Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo.
- Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna.
V Družinsi zakonik se (preambularno) doda definicija največje koristi otrok po razvezi. In ta je: Največja korist otrok po razvezi so uravnoteženi stiki z obema staršema.
Glavni cilj društva DOOR je sprejetje nove in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki bo usmerjena v osnovno otrokovo pravico do uravnoteženega in kvalitetnega življenja z obema staršema, tudi v primeru ločitve.
Posamezna izhodišča, ki jih zasledujemo v smislu doseganja končnega cilja so:
- promoviranje ideje, da otrok za zdravo in celostno odraščanje, potrebuje tako mamo kot očeta uravnoteženo;
- v primeru ločitev staršev sodišče „a priori“ odredi skupno skrbništvo, ki predstavlja največje dobrobiti za otroke.
- sodišče o skupnem skrbništvu odloči v najkrajšem možnem času (v enem mesecu) ob istočasni določitvi časa in kraja bivanja otrok pri enem in drugem staršu.
- izključitev enega izmed staršev pri prenosu posameznega skrbništva na drugega starša povzroča napetosti. Pri skupnem starševstvu ni poraženca.
- zakonska dolžnost staršev je, narediti vse za izpeljavo skupnega starševstva tudi po ločitvi;
- skrb za otroka je dolžnost starša. Preganja naj se tisti starš, ki se tej dolžnosti izmika, ne pa tisti, ki si zanjo prizadeva.
- zavzemanje za tako sodno in socialno prakso, ki otroke ne postavlja v situacijo, da se odločajo med enim in drugim staršem, saj to za njih predstavlja nedopustno prevzemanje bremena in krivde;
- dosledno preganjanje krivih ovadb in lažnih pričanj;
- zakonodaja omogoča napotitev na obvezno udeležbo staršev v strokovni program izboljšanja partnerske komunikacije.
- V primeru, da starš zaradi omejujočih vedenjskih vzorcev ne zmore prepoznavati največje koristi otrok, se temu staršu pomaga;
- prepoznavanje obeh oblik družinskega nasilja, tako fizičnega kot psihičnega, kot enako hudega in nedopustnega;
- nudenje pomoči članom društva, žrtvam nerazumno dolgih ločitvenih sodnih postopkov,
- pristranske sodne prakse ter nestrokovne obravnave v socialnih inštitucijah in drugih državnih ustanovah;
- iz pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči se izloči vsebinski kriterij;
- ukinitev vračanja brezplačne pravne pomoči za nazaj v primeru, da prenehajo pogoji za izpolnjevanje cenzusa.
Sostarševstvo v razvezne postopke uvaja 5 zahtev:
- V primeru razveze sta oba starša še naprej obvezna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo (a priori sodna odločitev).
- Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na program izboljšave medstarševske komunikacije.
- Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva.
- Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo.
- Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna.
V Družinsi zakonik se (preambularno) doda definicija največje koristi otrok po razvezi. In ta je: Največja korist otrok po razvezi so uravnoteženi stiki z obema staršema.