sostarsevstvo-mnenje_jc

Vabimo na srečanje Door, ki bo v sredo 26. oktobra ob 18:00 v restavraciji Livada v Ljubljani.
Osrednja tema srečanje bo pogovor o Sostarševstvu.

DOOR izreka sožalje sorodnikom umrle deklice na Jesenicah. Z njimi delimo bolečino in sočustvujemo. Obljubljamo, da bomo naredili vse kar je v naši moči, da se kaj podobnega ne zgodi nikoli več.

Otroci, ki končajo v mlaki krvi so le vrh ledene gore. Še veliko več jih dnevno konča “samo” v mlakah solz, ker jih je skorumpiran sodno socialni sistem legalno ugrabil njihovi očetom v postopkih ločitev. Že leta 2009 je v Načelnem mnenju 164 Komisija za preprečevanje korupcije opozorila, da je ravnanje CSD v obravnavanju ločitev in družinske problematike pogosto diskriminatorno in koruptivno. Diskriminirani so praviloma očetje. V tej kartelni korupciji pa sodeluje še sodni sistem in socialna inšpekcija. Za svoje nestrokovno delo ne polagajo računov nikomur, znajo pa zanj vedno poiskati zunanjega krivca. Za zadnji tragični dogodek, ki se je zgodil za stenami stanovanja na Jesenicah na primer direktorica Skupnosti CSD Daria Korva sedaj posredno krivi sosede. To je skrajno neodgovorno in cinično. Pušča pa, da direktorji CSD sami odstopajo, namesto, da bi krivce iz krivdnih razlogov SCSD odstranil in jih sodno preganjal. Koliko skorumpiranih direktorjev CSD še vedno sedi na svojih stolčkih?! Očetje v DOOR pa znajo povedati, da obiskov delavcev CSD na domu ali vsaj enakopravnih obravnav, kljub prijavam psihičnega nasilja v družinah s strani mater, praktično ni. Tudi Zakon o preprečevanju nasilja, ki ga vlada sedaj obravnava, je še vedno diskriminatoren, saj v mnogih členih sicer ščiti ženske pred fizičnim nasiljem moških, ne pa tudi moških pred psihičnim nasiljem žensk. Obe obliki nasilja bi morali biti izenačeni, saj so posledice povsem primerljive.

Republika Slovenija je v dokumente jasno napisala, da je njena primarna naloga zaščititi otroke. Struktura s pooblastili je vzpostavljena in v dno duše pokvarjena in v svoji nedotakljivosti arogantna do neverjetnosti. Na tisoče očetov tako v DOOR in v predhodnih društvih, drug za drugim opisujejo svoje zgodbe o legalno ugrabljenih otrocih ob razhodu družin v katere so se vmešali centri za socialno delo in podporne inštitucije.

Vsem zgodbam je skupni imenovalec: očetov se ne sliši, očetje so apriorno lažnivci in nasilnež, očetje pripovedujejo in si izmišljujejo zgodbe iz maščevanja do nekdanjih partnerk. Tako etiketirani očetje že v samem začetku nimajo niti najmanjše možnosti v postopku zgolj ostati enakopraven in enakovreden sogovornik. Vsa opozorila očetov o ogroženosti njihovih otrok se namenoma spregleda na CSD, na Socialni inšpekciji, Policijskih postajah, v šolah in sodiščih. Skrajna sila zaščite otrok z izredno odredbo sodišča o začasni predodelitvi nevtralizirajo CSD s svojimi največkrat izmišljenimi mnenji, napisanimi preko palca brez potrebne strokovnosti, na podlagi enostranskih podatkov, ne da bi se o povedanem prepričali na terenu. Če pa gre pri tem ravnanju CSD za nohte, priskoči na pomoč CSD – jem s svojimi mlačnimi mnenji Socialna inšpekcija na čelu s Petrom Stefanoskim. Resnica ostane dobro skrita pod krinko varovanja osebnih podatkov in neoprijemljivim milijon krat zlorabljenim izrazom »v imenu korist otrok«, ki pa ga zakon sploh ne definira. Družinska sodišča kontaminirane in skorumpirane postopke dokončajo z več let trajajočimi sodnimi postopki. Dolgoletne postopke, ki so jalovi, saj med njimi otroci velikokrat celo odrastejo, v najboljšem primeru pa ostanejo brez očetov po več mesecev ali celo let, pa generirajo neetični odvetniki. Ti pogosto vzpodbujajo matere k lažnim ovadbam očetom. Najraje imajo lažno ovadbo nasilja nad ženskami ali obtožbo pedofilije. V vsakem primeru je oče takoj odstranjen od svojega otroka.

Zaverovanost CSD vase in zastarele doktrine, brez usposobljenosti prepoznavanja duševnih bolezni, psihičnih motenj in predvsem vzorcev iz primarnih družin, vodi v Sloveniji iz tragedije v tragedijo. Večina nič manj bolečih tragedij ostaja zaprta v srcih, s pooblastili uradnih struktur strtih očetov.

CSD-jevo zastarelo dogmo umiritve družin ob razhodu, to je odmik očeta od družine in minimalno možnimi stiki (tudi le ena ura na mesec!!!), uveljavlja z vso mogočo iznajdljivostjo in podlostjo ter številnimi kaznivimi dejanji. Pri tem prihaja do eklatantnih kršitev človekovih pravic očetov. Kričanje, provociranje, žaljivo vedenje, poniževanje, odvzem akademskih nazivov, ekonomsko uničenje, so del metod zaposlenih na CSD, vse v imenu “koristi otrok” in umiritve družine. Vse to se dogaja na očeh javnosti pogosto s tihim pristankom policije in socialne inšpekcije. Sankcij ni, je zgolj skoraj absolutna in absurdna nedotakljivost zaposlenih na CSD. Tiste bolj vztrajne in trmaste očete, ki se nočejo odpovedati očetovski vlogi, sistem lomi z lažnimi ovadbami in tihim pristankom ali celo aktivno pomočjo CSD pri odtujevanja otrok tistemu staršu, ki ima le stike. Lomi in večino očetov zlomi z lažnimi ovadbami in tudi dokumenti, ki jih CSD skrivajo pod pretvezo varovanja osebnih podatkov. Na podlagi tako zbranih lažnih dokazov ali lažnih pričanj, nastajajo neobjektivna mnenja sodiščem, ki so usodna za otroke ob dodelitvah na slovenskih sodiščih.

Ali beri drugače, v Slovenji je za odstranitev očetov v imenu »pacifikacije« družin po razhodu vse dovoljeno. Temu očetje v DOOR pravimo socialni divji zahod.

Seveda v tako vzpostavljenem podzemlju, ki uspešno lomi očete, je izobraževanje in prenašanje znanstvenih izsledkov tujih Univerz in znanstvenikov nesmiselno in v celoti nepotrebno.

Ampak se zalomi, v kratkem se je zalomilo že drugič. Na primeru umorjenih otrok iz okrožja CSD Sežana, se razen zaščite delavk CSD ni zgodilo nič kar bi se v urejeni družbi moralo zgoditi. Tudi mnoga nerazumna in obsojanja vredna dejanja očetov so velikokrat posledica diskriminatorne obravnave na CSD. Zgoditi bi se morale korenite spremembe, generatorji le teh bi morale biti Univerze in Ministrstva. Te korenite spremembe bi bile v korist otrok.

Država si je zadala nalogo, da bo ščitila otroke, v Sežani jih ni. Sežana je bila za državo vstopnica za popravni izpit, na katerem je Republika Slovenija padla na Jesenicah.

Odstopi ne bodo povrnili mladih življenj, strtim svojcem ne bo nič lažje. Ta žalostni dogodek je grozljivo sporočilo poslancem, da naj se ne igrajo političnih igric na naših otrocih ob sprejemanju novega Družinskega zakonika ter Zakona o preprečevanju nasilja, skupaj z seksističnimi ekstremno deviantnimi moškimi in ženskimi formacijami in strokovno samozadostnimi predstavniki družboslovnega dela slovenskih Univerz.

Naj bodoči zakoni zaščitijo otroke in njihove pravice in obvarujejo in ohranjajo enakopravnost obeh spolov.

Na podlagi izkušenj očetov društva DOOR, lahko brez sramu pokažemo na CSD z iztegnjenim prstom: krivi ste!

Dovolj imamo vašega sistemskega nasilja…

http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-DocDetails-EN.asp?fileid=22022&lang=EN&search=KjoqfHR5cGVfc3RyX2VuOlJlcG9ydA==

Sklicujemo srečanje Door v torek 28. junija ob 18:00 v gostilni Livada v Ljubljani.
Srečanje je namenjeno članom in tistim, ki imajo razlog, da to šele postanejo.
Na “forumu” Googlegroups je odprtih kar nekaj tem:
•Pripombe na predlog Družinskega zakonika
•Forum…
•Brošura + plakat
•Ločitveni postopki
•Stiki
•…
Do teh tem imajo dostop le člani Door, in še to le tisti, ki so se odločili za sodelovaje v Googlegroup skupini Door. Prav je, da se o njih lahko opredelijo tudi ostali in naše naslednje srečanje je prvenstveno namenjeno prav temu.
Door ima po pol leta delovanja izredno priložnost vplivati na novi Družinski zakonik. Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj izkoristimo to enkratno priložnost.

Door je na 19. nujni seji Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru predstavil predlog sprememb Družinskega zakona.

Obveščamo vas, da bo naslednje srečanje Door v soboto 4. junija 2016 ob 15:00 na naslovu: Topol pri Medvodah 34, 1215 Medvode. Vabljeni ste člani ter tudi tisti, ki imate razloge, da to šele postanete.
Naša srečanja so namenjena informiranju o delovanju Door ter samopomoči članom. Tokratna tema srečanja bo delavnica na temo telesne in psihične samoporavnave – Spontana Gibanja.
Očetje smo zaradi ločitvenih in odtujitvenih stisk pred težko preizkušnjo. Pomagamo si lahko tudi sami. Spontano Gibanje je ena od možnost, kako se spopasti s stisko.
Delavnica bo trajala 1,5 ure (do 16:30). Sledil bo roštilj.

Vabimo vas na srečanje Door, ki bo v nedeljo 8. maja 2016 ob 17ih, zaključek predvidoma do 20ih. Srečanje bo v Vrtnariji Remec (sicer uradni sedež Door) na naslovu Horjulska 113, 1356 Dobrova.

Srečanje bomo pričeli malo za šalo malo pa tudi zares z obrezovanjem dreves, prekopavanjem gredic, sajenjem … :). Torej pridite primerno obuti in oblečeni.

Po eni uri ogrevanja bomo pričeli z resnim delom s poudarkom na predstavitvi skupine za samopomoč. Očetom, ki se znajdemo v vrtincu ločitve, so zelo dobrodošle izkušnje in nasveti tistih, ki so to že doživeli. Izmenjali si bomo tudi ostale informacije o zadnjih aktivnostih Door na področju uveljavljanja našega predloga sprememb zakonodaje in povezovanja s sorodnimi društvi.

Legalne ugrabitve otrok

V Door – Društvu za Otroke, Očetovstvo in Resnico dajemo razlago razlogov, ki so nenazadnje pripeljali tudi do ravnanje velenjskega centa za socialno delo, ki je dva mladoletna otroka legalno ugrabilo iz domačega okolja. Nenazadnje zato, ker se bodo podobni primeri še dogajali.

Razlogi za legalne ugrabitve otrok se skrivajo v nestrokovnem in skorumpiranem okolju…in če v delu centrov za socialno delo (csd) ne bo zakonskih in kadrovskih sprememb, bo tako tudi ostalo. Delovanje celotnega socialno sodnega sistema in tudi sodne prakse na področju ločitvenih postopkov, danes v pomembnem številu ni v korist otrok. V čigavo korist pa je? Odgovor najdemo v nadaljevanju.

V medijih praviloma najdejo prostor le nekateri primeri, praviloma tisti, pri katerih je bil nekdo umorjen…javnosti pa ostanejo skrite vsakodnevne tragedije, ko so iz istega razloga – nestrokovnega ​in skorumpiranega ravnanja delavcev csd, otroci legalno ugrabljeni enemu izmed staršev, praviloma očetu. 

Povod za obravnave družin na csd-jih so po navadi ločitveni postopki in z njim povezane dodelitve otrok v vzgojo in varstvo. V njih csd-ji v veliko primerih diskriminatorno obravnavajo družinsko problematiko in svetujejo dodelitev otrok praviloma materam. V sfeminiziranem socialno sodnem sistemu so torej diskriminirani očetje. Problem diskriminacije ni vezan le na posamezen csd ali eno  družinsko sodišče.  Je vseslovenski! Torej gre za sistemski problem.  Sistemsko ga je torej potrebno tudi rešiti. Že leta 2009 je nanj v Načelnem mnenju št. 164 opozorila Komisija za preprečevanje korupcije, ki ga je ocenila kot koruptivno dejanje. KPK je v njem tudi predlagala ustanovitev medresorskega telesa, ki bi to problematiko lahko rešilo. Rešilo življenja, ki sedaj ugašajo in preprečila stisko, ki jo živijo otroci brez očetov in očetje brez otrok. Komu je v korist, da te komisije ni? Komu je v korist, da namesto, da bi se staršem v stiski (kar ločitev zagotovo je) pomagalo, se jih pošilja po “pravico” na sodišča, ki so najmanj primeren prostor za reševanje različnih vzorcev iz primarnih družin. Korist imajo tisti, ki od te stiske živijo: odvetniki, sodni izvedenci in imetniki služb, ki imajo zaradi tega zagotovljeno delo. Vsi ti neetični zaslužkarji so po našem mnenju generator obstoječega stanja​

In ti se nikoli ne vprašajo, kako huda stiska je, če ti nek uradnik​ – sicer legalno, ugrabi otroka. In ​kako hude so posledice odraščanja otroka brez enega od staršev. Dolgoletni sodni postopki so za neetične zaslužkarje lahek vir denarja. Ob sedanji zakonski ureditvi so ​jalova pravdanja (med njimi namreč otroci tudi odrastejo) žalostno dejstvo in  trdimo, da je še malo takih staršev, ki se jim po več letih boja za svojega otroka, ne utrga film in niso več sposobni kontrole svojih dejanj. Potem pa beremo v črni kroniki, da se je moški na Ižanki z avtom zaletel v policista in ga ubil, ali da je oče iz osmega nadstropja v Mostah v smrt skočil s svojo hčerko, ali da je mati v Sežani zadavila svoja otroka… Tudi kakšen vrat manj bi bil porezan, v kolikor bi pristojne institucije odpravile korupcijo v svojih vrstah.  Ko smo predstavniki Door Darjo Kuzmanič Korva iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, že pred dvema mesecema, opozorili na diskriminacijo​/korupcijo v njihovih enotah, je odvrnila, da je neproblematična, saj gre po njihovem mnenju zgolj za osamljene primere. Koliko teh osamljenih primerov bo še moralo končati v mlaki krvi ali v joku otrok, ki pod odejo naskrivaj pogrešajo svojega očeta, ki pa ne more do njih. Koliko litrov krvi in solza je potrebno, da bo korupcija v csd-jih postala problematična?​​

Zakonodaja, ki ureja ločitvene postopke je neustrezna, skupaj s sodno prakso je celo v nasprotju z ustavo (54. člen), saj se v ločitvenih postopkih otroci praviloma dodeljujejo materam. Zakaj njim? Ne zato, ker bi bilo to v korist otrok, kot to predvideva zakon, pač pa zato, ker si to želijo matere (!). To izjavlja celo vodja družinskega sodišča v Ljubljani, sodnica Irma Kirin (Polnočni klub, od 26:40 minute naprej). Zgolj vprašanje časa je torej, kdaj se bo zgodila naslednja tragedija.

V društvu Door imamo pripravljene zakonske rešitve, ki bi sedanje stiske otrok in staršev v ločitveni postopkih odpravile. Vključili smo jih v 105. in 106. člen ZZZDR, skupaj s preambulo v 10. točkah.

Predstavili smo jih tudi  že gospodu Andreju Del Fabru na Direktoratu za družino. Njegov odziv je bil hladen in je celo zavrnil njihovo vključitev v ZZZDR, ki je sedaj sicer v pripravi. ​

​Že pred mesecem dni smo predlog zakonskih rešitev ZZZDR poslali tudi Vlasti Nussdorfer na Urad varuha človekovih pravic. Njen odgovor še vedno čakamo. Pa bi mnenje o našem predlogu moralo biti za vodstvo Urada ne prezahtevno delo, saj so v njem izključno pravniki. Ali pa je mogoče ravno to ovira? Tudi dosedanje večletne prošnje posameznih očetov, ki so na Uradu opozarjali na neustrezno sodno in socialno prakso, so ostala brez ustrezne odziva Urada. To nas skrbi.

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije že nekaj časa brezuspešno opozarjamo, da bi moralo pripraviti vsaj “Protokol za ravnanje strokovnih delavcev” v primerih zahtevnejših obravnav staršev. Brez strokovnega Protokola se usode otrok prepušča trenutnemu navdihu morebiti moralno nerazsodne strokovne delavke in njenemu morebiti skorumpiranemu direktorju/ici. ​

Po informacijah očetov, ki rešitev za nepravilnosti v postopkih na csd brezuspešno iščejo na Socialni inšpekciji, lahko sklepamo, da ta v povezavi  z zgoraj naštetimi subjekti, deluje kartelno. To je glede na dejstvo, da je direktor Peter Stefanoski bivši delavec Centra za socialno delo, povsem mogoče.

Sedaj pa predstavniki zgoraj naštetih inštitucij v medijih, po velenjskem dogodku zgolj opravičujejo in v najboljšem primeru izražajo ​skrb zaradi ​sedanje sodno socialne prakse, ki je v skrajnih primerih pripeljala celo ​do nepotrebnih smrti.​ V Door pa izražamo zaskrbljenost zaradi delovanja inštitucij, ki bi to lahko in morale preprečiti.​

Naš predlog zakonske spremembe ZZZDR gre v smer uveljavitve “so starševstva”. So-starševstvo po razlagi društva Door pomeni, da sta v primeru ločitve, oba starša dolžna še naprej uravnoteženo skrbeti za vzgojo in varstvo svojih otrok.  Dolžnost skrbeti za svoje otroke, je podana že ​s spočetj​em in je ločitev ne more prekiniti.

​V kolikor se uveljavi zakon so-starševstva, ob istočasnem preganjanju krivih ovadb, odpade tudi motiv za lažne prijave enega od staršev (nasilje nad partnerjem, otroci, pedofilija) nad drugim. Lažna prijava v sedanji sodni  praksi namreč z začasno odredbo zelo enostavno  odstrani obtoženega starša (praviloma očeta) od njegovega otroka in omogoči intenziviranje odtujevanja otroka. To je  nedopustno tudi zato, ker je odraščanje enkraten proces in je vsak dan brez ustreznega stika otroka s staršem, nepovratno izgubljen. V odsotnosti očetov pa matere namesto pravljic za lahko noč, svojim otrokom lahko nemoteno pripovedujejo izmišljotine o njihovih očetih ter jim pripisuje vsa mogoča in nemogoča čarovništva in hudodelstva.​ 

V Door ne poznamo niti enega primera, da bi se lažna prijava obsodila. Poznamo pa veliko zgodb, podobni tisti, ko se je hči ob polnoletnosti sama vrnila živeti k očetu (več kot očitno po nedolžnem) obsojenemu pedofilije, zaradi česar hčere ni smel videti od njenega zgodnjega otroštva. Zelo verjetno je bilo kaj narobe tudi pri odločanju sodišča, da očetu dodeli enega otroka, do drugega pa ta ne more zaradi obtožbe pedofilije. In takih zgodb pri katerih sodišče očitno obsoja po krivem, imamo v Door za zajeten dosje. Sodišča nimajo znanja, da bi reševalo zahtevne družinske vzorce iz primarnih družin, ki so praviloma vzrok družinskim stiskam. In neposrečeni vedenjski vzorci tudi ne smejo biti predmet kazenskih ovadb, pač povod za strokovno pomoč staršema.

Absurdno je, da se sodišča v pomanjkanju strokovnega znanja družinske psihologije in patologije, zatekajo po pomoč k mladoletnim otrokom! V neformalnih pogovorih jih sodnice sprašujejo za mnenje o tem ali naj imajo stike z obema staršema ali ne. In to tudi tiste otroke, ki so žrtve sindroma PAS (Parental Alienation Syndrome). PAS – sindrom odtujevanja otrok, je sicer podrobno opisan v znanstveni literaturi. Slovenska družinska sodišča v nasprotju z napredno evropsko zakonodajo, pa ga ne priznavajo in slovenski izvedenci ga niso sposobni ugotoviti.

Zakonski predlog spremembe ZZZDR, ki ga je pripravil Door, predvideva rešitev tudi za tiste starše, ki se sami ne morejo sporazumeti glede ​so-starševstva. Namesto, da svoje razlike še poglabljajo v dolgoletnih in dragih sodnih postopkih, se po naši dikciji pod zakonsko obligacijo morajo udeležiti Programa izboljšave med starševske komunikacije. Tudi ta Program je strokovni svet Door že izdelal.

V Door torej predlagamo:

• namesto legalnih ugrabitev – so-starševstvo
• namesto dolgoletnih sodnih postopkov – udeležbo na strokovnem programu za izboljšavo med-starševske ​komunikacije
• namesto lova na čarovnike – ugotavljanje indoktrinacije in sindroma PAS
• mladoletne otroke je potrebno v celoti izključiti iz ločitvenih postopkov.

​Znano je dejstvo, da se v ločitvenih postopkih na sodiščih ne prerekata mož in žena pač pa starš, ki so mu bili otroci dodeljeni in starš, ki je ostal brez ustreznih stikov s svojimi otroki.