DOOR izreka sožalje sorodnikom umrle deklice na Jesenicah. Z njimi delimo bolečino in sočustvujemo. Obljubljamo, da bomo naredili vse kar je v naši moči, da se kaj podobnega ne zgodi nikoli več.
Otroci, ki končajo v mlaki krvi so le vrh ledene gore. Še veliko več jih dnevno konča “samo” v mlakah solz, ker jih je skorumpiran sodno socialni sistem legalno ugrabil njihovi očetom v postopkih ločitev. Že leta 2009 je v Načelnem mnenju 164 Komisija za preprečevanje korupcije opozorila, da je ravnanje CSD v obravnavanju ločitev in družinske problematike pogosto diskriminatorno in koruptivno. Diskriminirani so praviloma očetje. V tej kartelni korupciji pa sodeluje še sodni sistem in socialna inšpekcija. Za svoje nestrokovno delo ne polagajo računov nikomur, znajo pa zanj vedno poiskati zunanjega krivca. Za zadnji tragični dogodek, ki se je zgodil za stenami stanovanja na Jesenicah na primer direktorica Skupnosti CSD Daria Korva sedaj posredno krivi sosede. To je skrajno neodgovorno in cinično. Pušča pa, da direktorji CSD sami odstopajo, namesto, da bi krivce iz krivdnih razlogov SCSD odstranil in jih sodno preganjal. Koliko skorumpiranih direktorjev CSD še vedno sedi na svojih stolčkih?! Očetje v DOOR pa znajo povedati, da obiskov delavcev CSD na domu ali vsaj enakopravnih obravnav, kljub prijavam psihičnega nasilja v družinah s strani mater, praktično ni. Tudi Zakon o preprečevanju nasilja, ki ga vlada sedaj obravnava, je še vedno diskriminatoren, saj v mnogih členih sicer ščiti ženske pred fizičnim nasiljem moških, ne pa tudi moških pred psihičnim nasiljem žensk. Obe obliki nasilja bi morali biti izenačeni, saj so posledice povsem primerljive.
Republika Slovenija je v dokumente jasno napisala, da je njena primarna naloga zaščititi otroke. Struktura s pooblastili je vzpostavljena in v dno duše pokvarjena in v svoji nedotakljivosti arogantna do neverjetnosti. Na tisoče očetov tako v DOOR in v predhodnih društvih, drug za drugim opisujejo svoje zgodbe o legalno ugrabljenih otrocih ob razhodu družin v katere so se vmešali centri za socialno delo in podporne inštitucije.
Vsem zgodbam je skupni imenovalec: očetov se ne sliši, očetje so apriorno lažnivci in nasilnež, očetje pripovedujejo in si izmišljujejo zgodbe iz maščevanja do nekdanjih partnerk. Tako etiketirani očetje že v samem začetku nimajo niti najmanjše možnosti v postopku zgolj ostati enakopraven in enakovreden sogovornik. Vsa opozorila očetov o ogroženosti njihovih otrok se namenoma spregleda na CSD, na Socialni inšpekciji, Policijskih postajah, v šolah in sodiščih. Skrajna sila zaščite otrok z izredno odredbo sodišča o začasni predodelitvi nevtralizirajo CSD s svojimi največkrat izmišljenimi mnenji, napisanimi preko palca brez potrebne strokovnosti, na podlagi enostranskih podatkov, ne da bi se o povedanem prepričali na terenu. Če pa gre pri tem ravnanju CSD za nohte, priskoči na pomoč CSD – jem s svojimi mlačnimi mnenji Socialna inšpekcija na čelu s Petrom Stefanoskim. Resnica ostane dobro skrita pod krinko varovanja osebnih podatkov in neoprijemljivim milijon krat zlorabljenim izrazom »v imenu korist otrok«, ki pa ga zakon sploh ne definira. Družinska sodišča kontaminirane in skorumpirane postopke dokončajo z več let trajajočimi sodnimi postopki. Dolgoletne postopke, ki so jalovi, saj med njimi otroci velikokrat celo odrastejo, v najboljšem primeru pa ostanejo brez očetov po več mesecev ali celo let, pa generirajo neetični odvetniki. Ti pogosto vzpodbujajo matere k lažnim ovadbam očetom. Najraje imajo lažno ovadbo nasilja nad ženskami ali obtožbo pedofilije. V vsakem primeru je oče takoj odstranjen od svojega otroka.
Zaverovanost CSD vase in zastarele doktrine, brez usposobljenosti prepoznavanja duševnih bolezni, psihičnih motenj in predvsem vzorcev iz primarnih družin, vodi v Sloveniji iz tragedije v tragedijo. Večina nič manj bolečih tragedij ostaja zaprta v srcih, s pooblastili uradnih struktur strtih očetov.
CSD-jevo zastarelo dogmo umiritve družin ob razhodu, to je odmik očeta od družine in minimalno možnimi stiki (tudi le ena ura na mesec!!!), uveljavlja z vso mogočo iznajdljivostjo in podlostjo ter številnimi kaznivimi dejanji. Pri tem prihaja do eklatantnih kršitev človekovih pravic očetov. Kričanje, provociranje, žaljivo vedenje, poniževanje, odvzem akademskih nazivov, ekonomsko uničenje, so del metod zaposlenih na CSD, vse v imenu “koristi otrok” in umiritve družine. Vse to se dogaja na očeh javnosti pogosto s tihim pristankom policije in socialne inšpekcije. Sankcij ni, je zgolj skoraj absolutna in absurdna nedotakljivost zaposlenih na CSD. Tiste bolj vztrajne in trmaste očete, ki se nočejo odpovedati očetovski vlogi, sistem lomi z lažnimi ovadbami in tihim pristankom ali celo aktivno pomočjo CSD pri odtujevanja otrok tistemu staršu, ki ima le stike. Lomi in večino očetov zlomi z lažnimi ovadbami in tudi dokumenti, ki jih CSD skrivajo pod pretvezo varovanja osebnih podatkov. Na podlagi tako zbranih lažnih dokazov ali lažnih pričanj, nastajajo neobjektivna mnenja sodiščem, ki so usodna za otroke ob dodelitvah na slovenskih sodiščih.
Ali beri drugače, v Slovenji je za odstranitev očetov v imenu »pacifikacije« družin po razhodu vse dovoljeno. Temu očetje v DOOR pravimo socialni divji zahod.
Seveda v tako vzpostavljenem podzemlju, ki uspešno lomi očete, je izobraževanje in prenašanje znanstvenih izsledkov tujih Univerz in znanstvenikov nesmiselno in v celoti nepotrebno.
Ampak se zalomi, v kratkem se je zalomilo že drugič. Na primeru umorjenih otrok iz okrožja CSD Sežana, se razen zaščite delavk CSD ni zgodilo nič kar bi se v urejeni družbi moralo zgoditi. Tudi mnoga nerazumna in obsojanja vredna dejanja očetov so velikokrat posledica diskriminatorne obravnave na CSD. Zgoditi bi se morale korenite spremembe, generatorji le teh bi morale biti Univerze in Ministrstva. Te korenite spremembe bi bile v korist otrok.
Država si je zadala nalogo, da bo ščitila otroke, v Sežani jih ni. Sežana je bila za državo vstopnica za popravni izpit, na katerem je Republika Slovenija padla na Jesenicah.
Odstopi ne bodo povrnili mladih življenj, strtim svojcem ne bo nič lažje. Ta žalostni dogodek je grozljivo sporočilo poslancem, da naj se ne igrajo političnih igric na naših otrocih ob sprejemanju novega Družinskega zakonika ter Zakona o preprečevanju nasilja, skupaj z seksističnimi ekstremno deviantnimi moškimi in ženskimi formacijami in strokovno samozadostnimi predstavniki družboslovnega dela slovenskih Univerz.
Naj bodoči zakoni zaščitijo otroke in njihove pravice in obvarujejo in ohranjajo enakopravnost obeh spolov.
Na podlagi izkušenj očetov društva DOOR, lahko brez sramu pokažemo na CSD z iztegnjenim prstom: krivi ste!
Dovolj imamo vašega sistemskega nasilja…
