Politične stranke so zainteresirane za reševanje družbenih problemov, le v toliko, v kolikor jim to omogoči zmago na volitvah ali pa ohranitev pridobljene zmage. Zato ne vidim prav nobenega razloga, da bi se katera od strank resnično zavzemala za odpravo neustavnega “dodeljevanja” otrok le enemu od staršev in kasnejšemu preprečevanju stikov, predvsem na osnovi obtožb o nasilju in spolnih zlorabah. V družbi pač trenutno velja, da lahko matere bolje poskrbijo za otroke ter da so moški že po pravilu nasilni. Zavzemanje za očete, ki so ovadeni zaradi nasilja in spolnih zlorab, pač ne prinaša volilnih glasov.

 Mediji, ki jih ljudje še berejo, poslušajo in gledajo, ne problematizirajo tragičnih družinskih zgodb, na teoretičnem in sistemskem nivoju, temveč na nivoju osebnih zgodb, ki pa so namenjene temu, da se prejemniki informacij počutijo bolje, saj gre drugim še slabše kot njim.

 Zaveznikov za “pravice” očetov torej ni prav veliko. Zaveznike se lahko išče le na dveh področjih. Prvo je zakonitost in enakopravnost v smislu doslednega uresničevanja ustavne pravice obeh staršev do vzgoje in izobraževanja otrok. Drugo pa dokazovanje, da sta za otrokov razvoj potrebna oba starša.

 Pri kršenju ustave in človekovih pravic bodo argumente “očetov” težko zavrnile politične stranke in nevladni sektor, ki se deklarira za nosilca boja za človekove pravice. Pri pomembnosti očeta v otrokovem razvoju pa se odpira široko polje čustvenih razprav za medije in “stroko”.

 Glede na to, da zaveznikov ni veliko ali skoraj nič, je nespametno ustvarjati nasprotnike. Preferiranje ene stranke pred drugimi,  je lahko osebno početje, ne pa stališče društva, ki potrebuje podporo vladajočih strank in ki nikoli ne ve katera stranka bo na volitvah zmagala.

 Prav tako je nepotrebno ali celo škodljivo zaletavanje v delovanje drugih družbenih skupin, ki so prav tako (ali pa so vsaj bile) marginalizirane in so objektivni zavezniki pri zavzemanju za človekove pravice, pa če to hočejo ali ne.

 Defeminizacija sodstva, vzgoje in socialnega dela pa je tek na dolge proge, ki ne vemo kako se bo končal.  

Jože Primožič

Vabimo vas v Državni zbor na predstavitev problematike pristranskih sodno socialnih postopkov v ločitvenih pravdah, ki jo obravnavamo v društvu DOOR. Predstavitev z naslovom Kaj je največja korist otrok ob ločitvi? bo v ponedeljek, 5. februarja 2018, ob 12. uri v mali dvorani Državnega zbora, Šubičeva 4, Ljubljana.

Pobudo za predstavitev je podprl predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, ki bo zbrane uvodoma tudi nagovoril.

Sodelovali bodo:

dr. Vesna V. Godina

dr. Andrej Perko

Matej Zaplotnik

Iztok Ivančič

Dogodek bo okvirno trajal eno uro in bo odprt za javnost.

Upravni odbor društva DOOR je na rednem sestanku društva dne 25. septembra 2017 ob polni podpori navzočih članov, sprejel sklep, da gremo člani DOOR v skupinsko tožbo zaradi pristranskosti sodno socialnega sistema v ločitvenih postopkih. Ta sedaj otrokom praviloma krati pravico do stikov z njihovimi očeti, namesto da bi zagotovil uravnotežene stike otrok z obema staršema tudi po ločitvi, kar je sicer največja korist otrok.

Očetje, ki so vam bile kratene pravice do stika z vašimi otroki pozivamo, da se nam javite na info@door.si. Le primerno številčni in dobro organizirani, bomo dosegli prekinitev legalnih ugrabitev otrok, ki se sedaj izvaja v ločitvenih postopkih v Sloveniji.

Iztok Ivančič, predsednik društva

V skladu s statutom društva Door sklicujemo Občni zbor Door, ki bo v torek 13. 12. 2016 ob 17:00 v prostorih MOL na Štefanovi ul. 11 v Ljubljani. Zaključek do 19:00.
Na občnem zboru sodelujejo člani Door, gostje ter zainteresirana javnost. Pravico razpravljanja imajo vsi prisotni, pravico glasovanja pa le člani Door, ki so podpisali pristopne izjave in plačali članarino.

sostarsevstvo-mnenje_jc