Iz Kabineta ministra Janez Cigler Kralja so nas po dveh letih naših opozoril na sistemske kalvarije v sodno socialnih postopkih ločitev, povabili na sestanek, ki bo 7.3.2022. Pred sestankom smo jim poslali dopis, ki med drugim predlaga uvedbo protokola po-ločitvenih aktivnosti.
Spoštovani,
v času nastajanja Družinskega zakonika (DZ), leta 2016, smo vaše predhodnike opozorili, da je »Dodeljevanje otrok v varstvo in vzgojo enemu od staršev po 3. Odstavku 105 člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, samo zato, ker se starša nista dogovorila o varstvu in vzgoji otrok, dejanski odvzem starševske pravice drugemu staršu in s tem kršenje 54. člena URS.” Z dikcijo v 138. členu DZ (3. alineja) so se avtorji DZ zato sicer izognili ustavni pritožbi, “pozabili” pa so, da se lažne prijave nasilništva v Sloveniji ne kaznujejo in so s tem preprečili možnost, da bi sodišče resnično lahko odločilo o skupnem varstvu in vzgoji, če se eden od staršev s tem ne strinja. Ali je bilo to narejeno namenoma ali zaradi šlamparije, ne vemo. Vemo pa, da je bil takratni direktor Direktorata za družino kasneje odpuščen zaradi neetičnega dela na račun bolnih otrok in da je mož podpisnice DZ tudi sam iskal pomoč v našem društvu, ker po ločitvi ni mogel do svojih otrok. Slaba karma novega DZ, če nič drugega.
Pisci DZ so tako pod razburkano gladino sodno socialnih ločitvenih postopkov skrili nekaj nevarnih čeri. Tudi zaradi njih so ločitveni postopki dolgi, dragi in diskriminatorni. (Na tem mestu ne bomo omenjali neetičnega dela odvetnikov in nestrokovnega dela sodnih izvedencev.) V DOOR smo zato pripravili novo ločitveno paradigmo “Sostarševstvo – uravnoteženo starševstvo”. Ta v šestih točkah opozarja na najbolj ostre izmed čeri. S tem postavlja podlago za nadgradnjo Družinskega zakonika in prilagoditev tudi ostale zakonodaje.
Za začetek predlagamo ugotovitev, da je uravnoteženo starševstvo največja korist otrok. Tudi ločenih staršev. Tudi ločeni starši smo v prvi vrsti odgovorni in ljubeči starši. Zaradi redkih izjem, ki jih sicer najdemo tudi v nuklearnih družinah, ni prav da s pomanjkljivo zakonodajo kaznujemo mnoge otroke ločenih staršev. Kazen je zanje usodna: invalidno odraščanje z zmanjšano ali celo prekinjeno starševsko skrbjo enega starša, tipično očeta. Nobenega razloga ne sme biti, da bi bili otroci ločenih staršev prikrajšani za to, kar je njihova osnovna razvojna, čustvena, vzgojna, zdravstvena… nuja. Država ima mandat, da pripravi tako zakonsko okolje, ki odstrani morebitne čeri.
Uravnoteženo starševstvo daje obema staršema možnost, da enakovredno gojita odnose s svojimi otroki, kar otrokom pomaga, da se optimalno razvijajo. Prav tako ustvarja priložnost za oba starša, da sodelujeta zaradi svojih otrok. Raziskave so pokazale, da imajo otroci deležni uravnoteženega starševstva boljše odnose z obema staršema in so bolj zadovoljni s svojim življenjem. Dokazano je tudi, da tudi če je med starši izrazito nerazumevanje, uravnoteženo starševstvo dobro deluje na otroke. Z uravnoteženim starševstvom se zmanjšajo tudi vplivi odtujevanja kot hude oblike čustvenega nasilja nad otroki. In nenazadnje, uravnoteženo starševstvo nevtralizira mnoge razloge za nastanek družinskega nasilja.
Seveda se zavedamo, da je izvajanje uravnoteženega starševstva v primerih visoko konfliktnih ločitev lahko velik izziv.
Zato predlagamo, da se ob ločitvi, poleg nadgradnje DZ, za dobro delovanje uravnoteženega starševstva, pripravi načrt oz. protokol izvajanja uravnoteženega starševstva. Protokol naj predvideva dogovor o izvajanju varstva in vzgoje med staršema, v katerem je skrb za otroke uravnoteženo porazdeljena med oba. Protokol izvajanja uravnoteženega starševstva naj omogoča otrokom maksimalno izpostavljenost pri vsakemu od staršev, tako da sta starša vključena v vsakodnevne dogodke in ne omejena zgolj na izlet ob koncu tedna ali dvourno popoldansko druženje sredi tedna (tipično v avtu ali parku). Otrok mora s staršem živeti, ga spremljati pri vseh življenjskih situacijah, tudi banalnih opravilih. To je njegova enajsta šola pod mostom. Druge nima.
Protokol izvajanja uravnoteženega starševstva vključuje spoštovanje urnika, kjer otroci izmenično živijo z vsakim od staršev. Protokol mora biti dovolj podroben, da bo obravnaval vse starševske odločitve (glede šole, zdravstvenih vprašanj, športnih aktivnosti, družabno družbenih aktivnosti…). Upošteva naj vse ideje obeh staršev in tako ohranja nizko raven konflikta. Jasno naj opredeli vloge in odgovornosti vsakega od staršev. Razpored časa enega in drugega starša mora biti dovolj jasen, zanesljiv in podroben, da se nesoglasja zmanjša na najnižjo možno stopnjo. Naj bo realističen in prilagodljiv, da se lahko izvaja v resničnih življenjskih situacijah. Protokol naj vključuje tudi možnost mediacije (ali svetovalno pisarno), če se starša o nekaterih vidikih ne moreta strinjati.
Protokol izvajanja uravnoteženega starševskega omogoča:
- ustvarjanje stabilnega okolja, v katerem lahko otroci zdravo odraščajo,
- zmanjšanje nesporazumov med staršema
- in manjše pravne stroške, ker več odločitev sprejmejo starši namesto sodišč.
Nekatere izmed glavnih prednosti protokola izvajanja uravnoteženega starševstva so:
- močnejši odnosi med otroki in vsakim izmed staršev zaradi povečane vključenosti,
- bolj uravnoteženo starševstvo; namesto da bi en starš opravljal vsakodnevne dejavnosti, drugi pa bil omejen zgolj na “zabavne” obiske ob koncu tedna,
- dvig kvalitete življenja in standarda starša, ki je bil prej praktično v celoti zadolžen za otroka,
- nižji konflikti navezanosti otrok do drugega starša,
- zmanjšani občutki izgube, zavrnitve ali zapuščenosti pri otrocih,
- večja predanost staršev pri plačilu preživninskih obveznosti,
- nevtralizacija odtujevanja,
- zmanjševanje razlogov za družinsko nasilje.
DOOR, nevladna organizacija v javnem interesu tudi s tem dopisom izraža jasno artikulirano željo in namen sodelovati z MDDSZ pri reševanju problema slovenskih ločitvenih kalvarij. Izkušenj imamo, na žalost, dovolj.