Oče, ki ni mogel uresničevati starševske skrbi, je na ta problem opozoril (sicer neprimerno) tako, da je prišel z motorno žago pred šolo. Ta dogodek opozarja na še veliko večji problem. V ločitvenih postopkih ima starš, ki mu otroci niso dodeljeni v vzgojo in varstvo (v Sloveniji so to v 98% očetje), pogoste in velike težave, da uresničuje starševsko skrb. Očetje nas opozarjajo, da jih zdravniki otrok zavračajo, ko želijo izvedeti za zdravstveno stanje svojih otrok, učitelji jih zavračajo, ko se želijo udeležiti govorilnih ur, in kot smo videli v Solkanu, ne morejo niti vplivati na pomembne odločitve v povezavi z zdravjem in življenjem svojih otrok…ne morejo vplivati niti na to, kje bo otrok živel, hodil v vrtec, šolo ipd.
DOOR je že leta 2017 od MDDSZ…in enake možnosti! zahteval, da v takrat nastajajoči Družinski zakonik vključi protokol, ki bi ločenim staršem z določenimi stiki, omogočal uresničevanja starševske skrbi (136. člen Družinskega zakonika): dostop do otrokovih zdravnikov, učiteljev, trenerjev…Takratna ministrica Anja Kopač Mrak, ob podpisu DZ tudi sama v problematičnem ločitvenem postopku in takratni direktor Direktorata za družino Andrej del Fabro, kasneje odstavljen zaradi neetičnega odrekanja dvojnega dodatka bolnim otrokom, sta pripravila Družinski zakonik, ki danes podaljšuje že tako dolge sodne postopke ločitev, 3-kratno povečuje število mučnih izvršb otrok in spravlja tudi socialne delavke v obup. Da o otrocih in starših sploh ne govorimo.