Blog

Sestanek v DZ

22. 05. 2024

Danes smo se v Državnem zboru srečali s predstavniki poslanske skupine Svoboda. Pojasnili smo jim naše stališče glede potrebnih sprememb v zakonodaji, ki ureja sodno socialne postopke ločitev.

V Društvu staršev DOOR ugotavljamo:

  • da je iz Pravilnika o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov (MDT) in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, ter tudi iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini razvidno, da že ustanovitev MDT opredeli domnevno žrtev nasilja (če je ta ženska) za žrtev nasilja in domnevnega povzročitelja nasilja (če je to moški) za povzročitelja nasilja. S tako dikcijo se dokumentacija zbrana za ta namen na CSD, posreduje tudi na sodišče. Domnevni povzročitelj v tem postopku nima možnosti se opredeliti do obtožb, o postopku in o ustanovitvi MDT sploh ni obveščen.
  • Sodišče v primeru zahteve za ločitev z začasno sodbo otroke praviloma dodeli materam…in nato stečejo dolgoletni postopki za določitev končne sodbe. V tem primeru je materam relativno enostavno doseči cenzus za prejemanje brezplačne pravne pomoči. Sodne postopke torej financirajo praviloma očetje. Iskanje pravice v dolgoletnih ločitvenih postopkih postane tako odvisno tudi od finančnih zmožnosti posameznega očeta.
  • Lažne prijave nasilništva (nad otroki ali nad zakonsko partnerko) so preizkušen način, da se otroke dodeli v vzgojo in varstvo materam. Najprej z začasno sodbo, ker pa postopki ugotavljanja resničnosti navedb trajajo brez omejitvenih zakonskih rokov, postane odločitev trajna. Trajne so tudi negativne razvojne posledice na otrocih, ki odraščajo brez prisotnosti očeta. V DOOR ne poznamo niti enega primera kaznovanja mater zaradi lažnih prijav nasilništva.
  • Prav tako ne poznamo niti enega primera kaznovanja matere zaradi neizvrševanja stikov otrok z očetom opredeljenih v sodbi o stikih. Sodišče v primerih kršitev sicer prepozna kršitev a je ne kaznuje z razlago, da kršitev ni bila zlonamerna. Kršitev se tako lahko nadaljuje.

Rešitev za zgornje navedbe in tudi nekatere druge probleme, vidimo v okviru implementacije nove ločitvene paradigme »Sostarševstvo – Uravnoteženo starševstvo«, ki v šestih točkah ponuja okvir za pripravo ustrezne zakonske dikcije Družinskega zakonika in drugih zakonikov.

 

Na kratko:

  1. Zapis definicije največje koristi otrok, ki je uravnotežen odnos z obema kompetentnima staršema v Družinski zakonik.
  2. V primeru razveze sta oba starša torej še naprej dolžna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo. Starševstvo ni zgolj pravica, temveč tudi dolžnost. Gre za a priori sodno odločitev, ki se seveda lahko spremeni oz. ne izreče v primeru dokazanega nasilništva ipd.
  3. Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na obvezni program izboljšave medstarševske komunikacije. Sodne dvorane so najmanj primeren prostor za razreševanje partnerskih težav.
  4. Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva, in jih sankcionirati.
  5. Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo. Za njih je vsako pojavljanje na sodiščih, policiji, csd…travmatično, njihove izjave pa so odvisne od dnevne situacije odnosa s staršem. Praviloma so tudi žrtve starševskega odtujevanja – čustvenega/psihičnega nasilja. S tem se krši tudi Konvencija o otrokovih pravicah.
  6. Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna. Vanjo v enakih deležih prispevata oba starša. Finančne potrebe otrok se določijo za vsako starost posebej, lahko upoštevajo tudi standard staršev, in predstavljajo obvezni minimum, ki ga posamezni starš mora prispevati (podobno t.i. nemškim/düsseldorfskim tabelam).

 

Ob koncu dodajamo tudi naše razočaranje, ker je Vlada RS ustregla stranki Levica, ki vodi MDDSZ in 20. 7. 2023 potrdila njihov predlog da Društvu staršev DOOR odvzem statusa delovanja v javnem interesu. Dejstvo je, da DOOR v času od pridobitve statusa svojega načina in obsega dela ni spreminjal. Zato trdimo, da je Odločba MDDSZ nestrokovna, politična in ne prispeva k ureditvi ločitvene zakonodaje in sodno socialnih postopkov, ki so sistemski problem s katerim se na MDDSZ neuspešno spopadajo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.