Cilji in naloge
Ločitveni postopki na sodiščih so praviloma večletni, dopuščajo veliko prostora lažnim ovadbam in posledično pomenijo odtujitev otrok od posameznega starša. Otroci za celostno in zdravo odraščanje potrebujejo uravnotežen stik z obema staršema, zato je taka sodna praksa nedopustna.
Rešitev je sprememba zakonodaje, ki zapoveduje „a priori“ skupno skrbništvo. – Sostarševstvo.
Sostarševstvo v razvezne postopke uvaja 5 zahtev:
- V primeru razveze sta oba starša še naprej obvezna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo (a priori sodna odločitev).
- Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na program izboljšave medstarševske komunikacije.
- Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva.
- Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo.
- Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna.
V Družinsi zakonik se (preambularno) doda definicija največje koristi otrok po razvezi. In ta je:
Največja korist otrok po razvezi so uravnoteženi stiki z obema staršema.
- Glavni cilj društva DOOR je sprejetje nove in učinkovito izvajanje zakonodaje, ki bo usmerjena v osnovno otrokovo pravico do uravnoteženega in kvalitetnega življenja z obema staršema, tudi v primeru ločitve.
Posamezna izhodišča, ki jih zasledujemo v smislu doseganja končnega cilja so:
- promoviranje ideje, da otrok za zdravo in celostno odraščanje, potrebuje tako mamo kot očeta uravnoteženo;
- v primeru ločitev staršev sodišče „a priori“ odredi skupno skrbništvo, ki predstavlja največje dobrobiti za otroke.
- sodišče o skupnem skrbništvu odloči v najkrajšem možnem času (v enem mesecu) ob istočasni določitvi časa in kraja bivanja otrok pri enem in drugem staršu.
- izključitev enega izmed staršev pri prenosu posameznega skrbništva na drugega starša povzroča napetosti. Pri skupnem starševstvu ni poraženca.
- zakonska dolžnost staršev je, narediti vse za izpeljavo skupnega starševstva tudi po ločitvi;
- skrb za otroka je dolžnost starša. Preganja naj se tisti starš, ki se tej dolžnosti izmika, ne pa tisti, ki si zanjo prizadeva.
- zavzemanje za tako sodno in socialno prakso, ki otroke ne postavlja v situacijo, da se odločajo med enim in drugim staršem, saj to za njih predstavlja nedopustno prevzemanje bremena in krivde;
- dosledno preganjanje krivih ovadb in lažnih pričanj;
- zakonodaja omogoča napotitev na obvezno udeležbo staršev v strokovni program izboljšanja partnerske komunikacije.
- v primeru, da starš zaradi omejujočih vedenjskih vzorcev ne zmore prepoznavati največje koristi otrok, se temu staršu pomaga;
- prepoznavanje obeh oblik družinskega nasilja, tako fizičnega kot psihičnega, kot enako hudega in nedopustnega;
- nudenje pomoči članom društva, žrtvam nerazumno dolgih ločitvenih sodnih postopkov,
- pristranske sodne prakse ter nestrokovne obravnave v socialnih inštitucijah in drugih državnih ustanovah;
- iz pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči se izloči vsebinski kriterij;
- ukinitev vračanja brezplačne pravne pomoči za nazaj v primeru, da prenehajo pogoji za izpolnjevanje cenzusa.
Sostarševstvo v razvezne postopke uvaja 5 zahtev:
- V primeru razveze sta oba starša še naprej obvezna skrbeti za skupne otroke – uravnoteženo (a priori sodna odločitev).
- Sodišče ima zakonsko možnost, da starša napoti na program izboljšave medstarševske komunikacije.
- Sodišča morajo dosledno preganjati lažne ovadbe vseh oblik nasilništva.
- Otroci v razveznih postopkih ne sodelujejo.
- Preživnino nadomesti skupna starševska blagajna.