18. 09. 2026
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 15. september 2026 – Predsednik društva DOOR Iztok Ivančič se je 15. septembra 2026 srečal z varuhinjo človekovih pravic dr. Simono Drenik Bavdek. Osrednja tema pogovora so bili dolgotrajni, dragi in po oceni DOOR pogosto tudi diskriminatorni sodno-socialni postopki ob razpadu družine ter njihov vpliv na otroke in oba starša.
VČP je na svoji spletni strani objavil svoje sporočilo za javnost, mi pa ga v nadaljevanju dopolnjujemo s svojim.
DOOR je opozoril, da gre za problem, na katerega strokovna javnost opozarja že vrsto let. Na sistemske pomanjkljivosti na področju družinskih postopkov je opozarjala že nekdanja varuhinja človekovih pravic leta 2008, vendar se po oceni DOOR bistvene težave še vedno niso odpravile.
V središču mora biti otrok in njegov odnos z obema staršema
DOOR predlaga ključno spremembo izhodišča v Družinskem zakoniku. Največja korist otroka bi morala biti opredeljena tako, da je otroku praviloma v največjo korist ohranitev uravnoteženega odnosa z obema kompetentnima oziroma dovolj dobrima staršema tudi po razpadu partnerske skupnosti. To stopi v veljavo predvsem takrat, ko se starša sama ne moreta dogovorita o skrbništvu in stikih.
Sedanji pravni okvir sicer govori o skupni oz. deljeni starševski skrbi, kar je pravna norma. Uravnoteženi stiki, ki zagotavljajo upoštevanje dognanj razvojnih psihologov, sociologov, andragogov, zdravnikov…pa so starševska razvojno vzgojna norma, ki mora biti nad pravno. Ugotavljanje največje koristi otrok za vsakega otroka posebej nenazadnje pomeni nepotrebno podaljševanje ločitvenih postopkov. Danes ne redko do izgube pravnega interesa starša. Zapis uravnoteženih stikov kot otrokove največje koristi v Družinski zakonik bi bistveno zmanjšal tudi potrebno število sodnih izvedencev na področju pedopsihiatrije in klinične psihologije, ki sedaj predstavlja enega od ključnih razlogov za dolgotrajnost ločitvenih postopkov. Dolgotrajni postopki, ki trajajo več let, medtem ko se odnosi med staršema dodatno zaostrujejo, niso v korist otroka.
DOOR zato predlaga spremembe, s katerimi bi bilo mogoče sodno-socialne postopke skrajšati z več let na nekaj mesecev, ob hkratnem zagotavljanju učinkovitega varstva otrok in preprečevanju zlorab postopkov.
Tri ključna področja sprememb
DOOR je predloge sprememb predstavil v treh glavnih sklopih:
- delovanje multidisciplinarnih timov, katerih način dela in vpliv na sodne postopke je treba bolj jasno urediti in zagotoviti ustrezne procesne varovalke;
- odločanje o brezplačni pravni pomoči v primerih prijav nasilja, kjer DOOR opozarja na problematiko odločanja na podlagi nepreverjenih navedb;
- ureditev področja preprečevanja nasilja v družini, vključno z vprašanjem, kako preprečiti, da bi bile prijave nasilja uporabljene kot sredstvo za zavlačevanje ali vplivanje na postopke o varstvu in vzgoji otrok.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi protokolu izvajanja ločitvenih sodb, ki naj vsebuje osnovna izhodišča za izvajanje uravnoteženega starševstva. DOOR meni, da je sporazum med staršema, kadar je dosežen v varnem in ustreznem procesu, praviloma pomemben način za zmanjševanje konfliktov ter preprečevanje dolgotrajnih sodnih postopkov.
Zagovorništvo otrok in izražanje otrokovega mnenja
Varuhinja človekovih pravic je v pogovoru poudarila pomen čimprejšnjega zagotavljanja zagovorništva otrokom.
DOOR pa opozarja, da je treba pri tem posebej upoštevati položaj otrok, ki so lahko izpostavljeni psihičnemu nasilju ali vplivanju enega od staršev. Po mnenju DOOR sedanji sistem zagovorništva v takšnih primerih ne zagotavlja vedno dovolj zanesljivega razlikovanja med otrokovo pristno voljo in morebitnim vplivanjem nanj.
DOOR zato opozarja na nevarnost, da se izjave otroka, ki je lahko pod močnim vplivom enega od staršev, v sodnem postopku obravnavajo kot samostojen in zanesljiv izraz njegove volje. Po našem mnenju je treba vzpostaviti strokovne postopke, ki bodo omogočili ustrezno presojo okoliščin, v katerih je otrok svoje mnenje oblikoval in izrazil. Še bolj pa je pomembno, da bi se ob vpeljavi a priori uravnoteženega starševstva bistveno zmanjšala potreba po zagovorništvu otrok znotraj ločitvenih postopkov.
Prijave nasilja in nevarnost zlorabe postopkov
Ena od pomembnih tem pogovora je bila tudi problematika prijav nasilja v družinskih sporih. DOOR opozarja, da lahko nepreverjene prijave v kombinaciji z dolgotrajnimi postopki pomembno vplivajo na odnose med staršema in posledično tudi na otroka. DOOR je poudaril, da čas v ločitvenih postopkih ni nevtralen. Pomeni lahko trajno poškodbo otrok.
Po mnenju DOOR je treba zato poleg zaščite resničnih žrtev nasilja zagotoviti tudi učinkovite mehanizme za preverjanje navedb ter ustrezno sankcioniranje zavestno neresničnih oziroma zlorabljenih prijav. Pri tem je potrebna tudi ustrezna procesna ureditev obravnave takšnih primerov.
DOOR opozarja, da je treba pri tem posebno pozornost nameniti tudi pojavu starševskega odtujevanja. Društvo meni, da mora sistem prepoznati situacije, v katerih otrok zaradi ravnanja odraslih izgublja možnost za kakovosten odnos z drugim staršem.
Formiranje specializiranih odvetnikov
Varuhinja je omenila možnost, da bi z ustreznim izobraževanjem pridobili odvetnike specializirane za ločitvene postopke, kar bi lahko pripomoglo k skrajševanju ločitvenih postopkov. DOOR je izrazil skeptičnost do predloga, da bi to samo po sebi pomembno prispevalo k njihovemu skrajševanju. Odvetništvo je vendarle pridobitna dejavnost in priložnost za zaslužek katerega višina je odvisna tudi od trajanja postopkov, kar je povsem legitimno. Računanje na etiko odvetnikov pa je v tem primeru nerealno. DOOR je ob tem spomnil na neprimerno izjavo predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana s posveta »Položaj in vloga otrok v sodnih postopkih«, ki je 27. novembra 2024 potekal v Državnem zboru. Starše, ki nastopajo v sodnih postopkih, je označil kot »paciente«, kar je DOOR ocenil kot zaničevalen odnos do staršev in njihovih stisk. DOOR v tem kontekstu izpostavljamo javno znan dogodek iz leta 2023, ko je bil Starmanu zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzet vozniški izpit. Organi Odvetniške zbornice, ki bi vsaj v okviru etičnih normativov morali, niso ukrepali.
DOOR meni, da takšne okoliščine odpirajo vprašanje etičnih standardov predstavnikov poklicev, ki imajo v sodno-socialnih postopkih pomembno vlogo.
Potrebna je strokovna skupina za celovito reformo
Za DOOR najpomembnejši rezultat srečanja je bil predlog varuhinje človekovih pravic, da poda pobudo za ustanovitev strokovne skupine za pripravo celovitih ukrepov na področju sodno-socialnih ločitvenih postopkov in povezane zakonodaje.
DOOR takšno pobudo pozdravlja in meni, da morajo biti v razpravo vključena dosedanja dognanja več združenj staršev iz regije, ki so do njih prišli s pomočjo strokovnjakov z različnih področij – razvojne psihologije, prava, socialnega varstva, psihiatrije, in drugih relevantnih strok.
Cilj mora biti jasen: postopek mora biti dovolj hiter, da otrok zaradi njega ne izgubi pomembnega dela otroštva, hkrati pa dovolj strokoven in pravičen, da se zaščitijo otrokove pravice ter pravice obeh staršev.
DOOR meni, da je pri tem treba preseči parcialne rešitve in celovito urediti sistem, ki bo preprečeval nepotrebno podaljševanje postopkov, zmanjšal konflikte med starši in v ospredje postavil dolgoročno korist otroka.
»Otrok ne more čakati več let, da odrasli zaključijo svoj spor. Če želimo govoriti o največji koristi otroka, mora biti njegovo življenje po razpadu družine urejeno hitro, predvidljivo in tako, da lahko ohrani kakovosten odnos z obema kompetentnima staršema,« poudarja predsednik DOOR Iztok Ivančič.
DOOR bo zato nadaljeval vzpostavljanje sodelovanja s pristojnimi ministrstvi in ostalimi relevantnimi deležniki z namenom priprave konkretnih zakonskih in sistemskih rešitev.