11. 11. 2024
Ministrstvo za pravosodje izvaja v sodelovanju s Svetom Evrope in Generalnim direktoratom za podporo strukturnim reformam pri Evropski komisiji (DG REFORM), projekt “Zagotavljanje največje koristi otrok v civilnih sodnih postopkih”. Ko smo zanj izvedeli, smo jim poslali spodnji dopis:
Spoštovani
Prebrali smo, da ste pričeli izvajati projekt »Zagotavljanje največje koristi otrok v civilnih sodnih postopkih« (projekt). Razočarani ugotavljamo, da Društva staršev DOOR o projektu niste niti obvestili, vanj tudi ne vključili.
Glavni namen projekta je odpravljanje zamud v ločitvenih postopkih. Kot dva od pomembnejših razlogov za zamude pri odločanju ste identificirali pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem s področja klinične psihologije, in pomanjkanje ustreznih programov za podporo staršem in otrokom pred, tekom in po zaključku sodnega postopka.
V Društvu staršev (in starih staršev) DOOR specifično naslavljamo problematiko nepravdnih ločitvenih postopkov (in z njimi povezanih kazenskih) in trdimo, da je problem bistveno širši in globlji, kot ga v svojih izjavah opredeljujete vi. Gre za strukturalni in sistemski problem, ki producira diskriminatorne, dolge in drage ločitvene postopke, ki sedaj kršijo celo Ustavo RS (27. in 54. člen)! Starši v ospredje postavljamo ugotovitev, da se reševanje naslovne problematike prične z zapisom definicije največje koristi otrok v Družinski zakonik, ki je: Uravnoteženo starševstvo obeh (kompetentnih) staršev tudi po ločitvi.
Pri svojem delu sodelujemo v regiski iniciativi za promocijo uravnoteženega starševstva. V njej smo predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, Srbeije, Hrvaške, BiH, Črne Gore in Makedonije. Definicijo “Največje koristi otrok” smo poiskali s pomočjo domačih in mednarodno priznanih strokovnjakov: na dveh mednarodnih konferencah v organizaciji Društva DOOR in povezanih društev iz regije in sodelovanju nekaterih drugih mednarodnih organizacij: ICSP, NPO. Shared Parenting Myths…
Dovolite nam, da svojo trditev o globini in širini ločitvene problematike podkrepimo z dvema citatoma:
Vlasta Nussdorfer, bivša varuhinja človekovih pravic, bivša generalna tožilka, ustanoviteljica Belega obroča, bivša svetovalka predsednika republike… v IUS-INFO 4. 5. 2022 zapiše: “Materam običajno odvetnike plačuje proračun, očetje pa zanje odštevajo težko prigarani denar. Ko smo pred leti pri Varuhu človekovih pravic opravljali raziskavo o tem, ali je res večina otrok zaupana materam (kar smo sicer že vedeli) in kako do tega pride, smo bili presenečeni nad ugotovitvami. Trditev številnih očetov se je v bistvu potrdila, a o tem niso odločale zgolj ženske-sodnice in izvedenke, kot so zatrjevali, pač pa so se starši o tem v mukah ali brez njih, običajno kar “sporazumeli”. Seveda se je treba vprašati zakaj. In razlogov je kar nekaj. Tudi manko sredstev, moči in volje očetov za silni boj za otroke. Stane in traja, traja … Malo jih je, ki v njem uspejo. V družbi namreč še vedno prevladuje stališče, da so matere slabe, če “izgubijo” otroke in zato naredijo prav vse, da “zmagajo”. Cena pri tem ni pomembna in otrok prav tako ne. Kaj si bodo sicer mislili ljudje?! Saj poznate klasična vprašanja: “Ali veš, da otroci ne živijo z njo …? Le zakaj ne?” In seveda namigovanja o tem ali morda pije … ali še kaj hujšega. Če pa so (sprva začasno) dodeljeni materam, je do končne odločitve običajno še zelo, zelo dolga pot. Na vse načine jo grenijo očetom, izvedencem in sodišču. Očetje med tem seveda plačujejo tudi preživnino, saj je ni moč pogojevati s stiki, ki jih seveda ni…«
Dr. Sara Ahlin Doljak, odvetnica, mediatorka in izredna profesorica Evropske pravne fakultete Nove univerze, v tekstu IUS-INFO, 4. 1. 2024 o pomenu etike in predvsem uporabi izbranega izrazoslovja v nepravdnih postopkih med drugim zapiše: »…da so sodni postopki retrospektivni, medtem ko je družinsko pravo usmerjeno v prihodnost, zato je uporaba napadalnega jezika v njih nekoristna…« V nadaljevanju doda: »Ko se nekdo obrne na odvetnika, ki je specializiran za družinsko pravo, po navadi preživlja izjemno čustveno in stresno obdobje v svojem življenju in potrebuje pomoč. Sestanek v odvetniški pisarni in uvedba sodnega postopka se zdita zastrašujoča in nepremagljiva, zlasti ker je to pogosto njihovo prvo srečanje s sodnim postopkom. Še huje je, da je jezik, ki se uporablja v družinskih postopkih, zmeden, neoseben in lahko pogosto zaostri razmere med udeleženci postopka. Posamezniki imajo namesto imen pravne oznake, pogosto ločene z izrazom »proti«, ki kaže na boj, vključno s »predlagatelj proti nasprotnemu udeležencu« ali celo »mož proti ženi«, kar je lahko za osebe, ki se razvezujejo, še posebej strahotno.«
Več o tej problematiki in rešitvi zanjo, kot jo predlagamo v DOOR, si lahko preberete v prilogah: “Ločitve, zlata jama ali brezno?” ter “Uravnoteženo staršestvo je zakon”.
Pričakujemo, da nas vključite v projekt.